Rdeči križ Ukrajine in ekipe Mednarodnega odbora Rdečega križa so že na terenu in po svojih najboljših močeh, kolikor dopuščajo varnostne razmere, pomagajo prebivalstvu. Trenutno se odzivajo predvsem na hudo pomanjkanje vode. Več vodovodnih postaj in cevovodov, ki so namenjeni oskrbi z vodo več kot milijona ljudi, zaradi spopadov namreč ne deluje. Vse vpletene strani pozivajo, da humanitarnim delavcem omogočijo nadaljevanje dela in pomoč najranljivejšim.

Kdor želi pomagati prizadetim v Ukrajini prek Rdečega križa, lahko prispeveknakaže na

TRR SI56 0310 0111 1122 296.

Sklic je SI00 96889

koda namena pa CHAR.

Uporabniki mobilnih storitev A1, Telekom, Telemach in T-2 lahko prispevajo tudi s poslanim sms-sporočilom na 1919 z besedo BEGUNCEM, s čimer prispevajo en evro, ali BEGUNCEM5, s čimer prispevajo pet evrov.

Iz Unicefa Slovenija pa so sporočili, da je v Ukrajini ogroženih 7,5 milijona otrok. Unicef je na terenu, z nujno pomočjo, s čisto pitno vodo, s pripomočki za zdravstvo in izobraževanje in s psihosocialno pomočjo za otroke in družine. A potrebe so ogromne, zato pozivajo k pomoči.

Za Unicef je  mogoče donirati

• na spletni strani https://doniraj.unicef.si/pomoc/ukrajin,
• s sms-sporočilom s ključno besedo UNICEF10 ali UNICEF5 na 1919, ali pa
• na račun Slovenske fundacije za Unicef SI56 0201 3025 9875 526, referenca SI 00 41103

Humanitarna informacijsko koordinacijska točka v primeru kriz je del aktivnosti projekta »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga izvajata Platforma SLOGA in Slovenska karitas v sklopu strateškega partnerstva na področju humanitarne pomoči. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Mnenja izražena v objavi predstavljajo mnenja avtorja in ne predstavljajo uradnih stališč Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve.

The post Rdeči križ in Unicef zbirata sredstva za pomoč prebivalcem Ukrajine first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Regionalni direktor WHO Richard Brennan je v ponedeljek pojasnil, da se WHO zaradi omejitev na kabulskem letališču spopada z velikimi težavami. V zadnjem tednu je WHO bolnišnicam v provincah Kabul, Kunduz in Helmand razdelil medicinske komplete iz obstoječih zalog za podporo zdravstvenim storitvam več deset tisoč ljudi v stiski. Zaloge pa se zmanjšujejo in jih je treba dopolniti.

Svetovni program za hrano (WFP) deluje na celotnem ozemlju Afganistana, vključno z razdeljevanjem hrane in ocenami suše. Samo prejšnji teden je WFP dosegla 80.000 ljudi s približno 600 tonami živil, ki so prišle čez kopenske meje.

Mary-Ellen McGroarty, direktorica svetovnega programa Združenih narodov za Afganistan, je pozvala k hitrim usklajevalnim ukrepom, “sicer bo že tako grozljiva situacija postala absolutna katastrofa, popolna humanitarna katastrofa”. Poudarila je nujno potrebo po takojšnjih sredstvih za več hrane, zavetišč in medicinskih potrebščin v državo:

Če zamudimo šest ali sedem tednov, bo prepozno. Ljudje nimajo nič. Zdaj moramo pripeljati hrano in jo dostaviti skupnostim v provincah, preden sneg blokira ceste.

Mary-Ellen McGroarty, Program ZN za Afganistan

Glavni poudarek v zadnjih dneh je bila evakuacija tujcev in ranljivih Afganistancev, saj je bilo v zadnjih dveh mesecih v državi razseljenih 300.000 ljudi, vendar so agencije opozorile, da ne bi smeli zanemariti velikih humanitarnih potreb, s katerimi se sooča večina prebivalstva. Še preden so talibani prevzeli oblast v Afganistanu, je država potrebovala tretjo največjo humanitarno operacijo na svetu. Pomoč je potrebovalo več kot 18 milijonov Afganistancev.

Henrietta Fore, direktorica Unicefa, ki že 65 let zagotavlja pomoč in podporo afganistanskim otrokom, je v ponedeljek dejala, da pričakuje, da se bodo humanitarne potrebe žensk in otrok v naslednjih mesecih še povečale. “Milijoni ljudi bodo še naprej potrebovali osnovne storitve, vključno z zdravstvenimi, cepljenji proti otroški paralizi in ošpicam, prehrano, zaščito, zavetje, vodo in sanitarije,” je dejala.

V zadnjih letih je bil dosežen pomemben napredek pri povečanju dostopa deklet do izobraževanja. Bistveno je, da se ti dosežki ohranijo. Nadaljujejo se zagovorniška prizadevanja, da bodo vsa dekleta v Afganistanu prejela kakovostno izobraževanje.

Henrietta Fore, direktorica Unicefa

The post ZN: Nujen je humanitarni zračni most za Afganistan first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

»The Climate Crisis Is a Child Rights Crisis: Introducing the Children’s Climate Risk Index« (Podnebna kriza je kriza na področju otrokovih pravic: indeks tveganja zaradi podnebnih sprememb, ki se osredotoča na otroke) je prva celovita analiza podnebnih tveganj s perspektive otrok. V indeksu so države razporejene glede na to, do kakšne mere so otroci izpostavljeni podnebnim in okoljskim pretresom ter kako občutljivi so nanje, kar je povezano z njihovo možnostjo uporabe osnovnih storitev.

Najvišji indeks tveganja imajo Srednjeafriška republika, Čad in Nigerija, kar pomeni, da so otroci v teh državah med najbolj ogroženimi zaradi podnebnih sprememb. Slovenija se na lestvici držav uvršča na 152. mesto. Med državami, zajetimi v omenjeni indeks, je na zadnjem, 163. mestu Islandija – tam so otroci med najmanj ogroženimi.

Poročilo, ki je bilo objavljeno v sodelovanju z organizacijo Fridays for Future ob 3. obletnici svetovnega gibanja proti podnebnim spremembam pod vodstvom mladih, navaja, da skoraj 1 milijarda otrok (torej skoraj polovica vseh otrok, ki živijo na svetu – 2,2 milijardi) živi v eni od 33 držav, ki so uvrščene v kategorijo »izredno visokega tveganja«. Ti otroci se soočajo s smrtonosno kombinacijo izpostavljenosti številnim podnebnim in okoljskim pretresom ter visoke stopnje občutljivosti zaradi nezadostnih osnovnih storitev, kot so denimo dostop do vode, sanitarij, zdravstvenih storitev in izobraževanja. Ugotovitve odražajo število otrok, ki so ogroženi danes, številke pa se bodo verjetno še poslabšale, saj se učinki podnebnih sprememb pospešujejo.

»Prvič smo dobili celovito predstavo o tem, kje in kako so otroci izpostavljeni podnebnim spremembam. Ta predstava je skoraj nepojmljivo strašljiva. Podnebni in okoljski pretresi spodkopavajo celoten spekter otrokovih pravic, od dostopa do čistega zraka, hrane in varne vode do izobraževanja, nastanitve, prepovedi izkoriščanja in celo njihove pravice do preživetja. Posledice bodo čutili praktično vsi otroci,« je dejala Henrietta Fore, izvršna direktorica Unicefa. »Otroci po vsem svetu že tri leta glasno opozarjajo in zahtevajo ukrepanje. Unicef podpira njihove zahteve po spremembah z neizpodbitnim sporočilom: podnebna kriza je kriza na področju otrokovih pravic.«

Indeks tveganja zaradi podnebnih sprememb, ki se osredotoča na otroke (CCRI), razkriva naslednje podatke:

• 240 milijonov otrok je zelo izpostavljenih obalnim poplavam;
• 330 milijonov otrok je zelo izpostavljenih poplavam rek;
• 400 milijonov otrok je zelo izpostavljenih ciklonom;
• 600 milijonov otrok je zelo izpostavljenih boleznim, ki se širijo s prenašalci;
• 815 milijonov otrok je zelo izpostavljenih onesnaženosti s svincem;
• 820 milijonov otrok je zelo izpostavljenih vročinskim valom;
• 920 milijonov otrok je zelo izpostavljenih pomanjkanju vode;
• 1 milijarda otrok je zelo izpostavljena izredno visokim stopnjam onesnaženosti zraka

Skoraj vsakega otroka na svetu sicer ogroža vsaj ena od omenjenih podnebnih in okoljskih nevarnosti. Podatki razkrivajo, da se v najbolj prizadetih državah soočajo s številnimi pretresi, ki se pogosto prekrivajo in grozijo, da bodo spodkopali razvojni napredek in še poglobili prikrajšanost otrok.

Ocenjeno je, da 850 milijonov otrok (torej eden od treh otrok na svetu) živi na območjih, kjer se prekrivajo vsaj štirje od navedenih podnebnih in okoljskih pretresov. Kar 330 milijonov otrok (torej eden od sedmih otrok na svetu) ogroža vsaj pet pomembnih pretresov.

Poročilo razkriva tudi neskladje med kraji, kjer se ustvarjajo emisije toplogrednih plinov, in tistimi, kjer otroci trpijo najbolj uničujoče podnebno pogojene učinke. 33 držav z izjemno visokim tveganjem skupaj odda le 9 odstotkov globalnih emisij CO2. Nasprotno pa 10 držav, ki oddajo največ emisij, skupaj proizvede skoraj 70 odstotkov globalnih emisij. V indeksu je le ena od teh držav razvrščena kot država z izjemno visokim tveganjem.

»Podnebne spremembe so skrajno nepravične. Otroci seveda niso odgovorni za naraščajoče temperature po svetu, bodo pa prav oni plačali najvišjo ceno. Otroci iz držav, ki so najmanj odgovorne za nastalo situacijo, bodo trpeli najbolj,« je dejala Fore. »Vendar imamo še čas za ukrepanje. Če izboljšamo dostop teh otrok do bistvenih storitev, kot denimo do vode, sanitarij, zdravstvenih storitev in izobraževanja, se lahko bistveno izboljšajo njihove zmožnosti, da bodo preživeli te podnebne nevarnosti. UNICEF poziva vlade in podjetja, naj prisluhnejo otrokom in na prvo mesto postavijo ukrepe, ki jih bodo zaščitili pred navedenimi učinki ter si obenem še bolj prizadevajo za bistveno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.«

Brez nujnih ukrepov, ki so potrebni za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, bodo otroci še naprej najbolj trpeli. V primerjavi z odraslimi, otroci namreč potrebujejo več hrane in vode na enoto njihove telesne teže, prav tako pa so manj sposobni preživeti ekstremne vremenske pojave in so med drugim bolj dovzetni tudi za strupene kemikalije, temperaturne spremembe in bolezni.

»Gibanja mladih podnebnih aktivistov se bodo še naprej širila, aktivisti pa se bodo še naprej borili za tisto, kar je prav, saj nam drugega niti ne preostane,« pravijo Farzana Faruk Jhumu (Bangladeš), Eric Njuguna (Kenija), Adriana Calderón (Mehika) in Greta Thunberg (Švedska) iz organizacije Fridays for Future, kjer so pripravili predgovor poročila in ki prav tako podpira njegovo objavo. »Soočiti se moramo z dejanskim stanjem, se spopasti s podnebnimi spremembami kot s krizo, ki to dejansko je, in nujno zagotoviti, da bodo naši otroci podedovali planet, na katerem bo mogoče živeti.«

Unicef poziva vlade, podjetja in druge zadevne akterje, naj:

1. zmanjšajo emisije toplogrednih plinov. Da bi se izognili najhujšim posledicam podnebne krize, je treba takoj celovito ukrepati. Države morajo do leta 2030 zmanjšati svoje emisije za vsaj 45 % (v primerjavi z ravnmi iz leta 2010), da se ozračje ne bi segrevalo za več kot 1,5 stopinje Celzija.
2. povečajo naložbe v prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost osnovnih storitev za otroke. Za zaščito otrok, skupnosti in najbolj ranljivih posameznikov pred najbolj uničujočimi posledicami že spreminjajočega se podnebnega stanja je treba prilagoditi kritične storitve, vključno z vodo, sanitarijami in higienskim sistemi ter zdravstvenimi in izobraževalnimi storitvami.
3. zagotovijo otrokom izobraževanje na področju podnebnih sprememb in zelene preobrazbe, ki so pomembni za njihovo prilagoditev in pripravo na učinke podnebnih sprememb. Otroci in mladostniki se bodo soočili z vsemi uničujočimi posledicami podnebnih sprememb in nezanesljivosti oskrbe z vodo, čeprav so prav oni tisti, ki so zanje najmanj odgovorni. Vsem mladostnikom in prihodnjim generacijam smo dolžni, da ukrepamo.
4. vključijo mladostnike v vsa nacionalna, regionalna in mednarodna pogajanja in odločitve, vključno z vrhom COP26. Otroke in mladostnike je treba vključiti v vse odločitve na področju podnebnih sprememb.
5. zagotovijo, da bo okrevanje po pandemiji COVID-19 zeleno, nizkoogljično in inkluzivno, da se tako ne bo ogrozilo sposobnosti prihodnjih generacij za naslavljanje podnebne krize in odzivanje nanjo. Najnovejše Unicefovo poročilo razkriva, da učinki podnebnih sprememb najbolj ogrožajo zdravje, izobraževanje in zaščito mladih, ki živijo v Srednjeafriški republiki, Čadu, Nigeriji, Gvineji in Gvineji Bissau in ki so zaradi podnebnih sprememb tudi izpostavljeni smrtonosnim boleznim.

Uvodna fotografija: Naslovnica Unicefovega poročila

The post Milijardo otrok močno ogrožajo učinki podnebne krize first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Nujni materiali bodo po eksploziji v Bejrutu in v koronavirusni pandemiji zagotovili dostop do zdravstvenega varstva za najbolj ranljive skupine.

Današnja pošiljka dopolnjuje pomoč, ki jo je takoj po uničujoči eksploziji prek mehanizma EU na področju civilne zaščite zagotovilo 19 držav v obliki znanstvenih in zdravniških ekip, zdravstvene opreme in druge podpore.

Foto: RTV SLO

The post Prek humanitarnega zračnega mostu EU v Bejrut prispelo 17 ton humanitarne pomoči, zdravil in medicinske opreme first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Koronavirus je prisoten v 195 državah, skupaj pa je potrjenih že več kot 400.000 primerov, skoraj 20.000 ljudi pa je za posledicami okužbe umrlo. Širi se v državah, ki se spopadajo s konflikti, naravnimi nesrečami in podnebnimi spremembami.

Guterres je poudaril, da je globalni pristop edini način boja proti koronavirusa. “COVID-19 grozi celotnemu človeštvu in tako se mora celotno človeštvo odzvati”, je dejal in poudaril, da “odzivi posameznih držav ne bodo dovolj.” Guterres meni, da je  pomoč najbolj ranljivim ne le stvar temeljne človeške solidarnostni, ampak je ključnega pomena za boj proti virusu.

Medvladni načrt, ki ga vodi OCHA, združuje obstoječe pozive Svetovne zdravstvene organizacije in drugih partnerjev Združenih narodov ter določa nove potrebe. Z ustreznim financiranjem lahko rešimo veliko življenj in opremimo humanitarne organizacije s sredstvi za testiranje ter opremo za zdravljenje bolnih, kot tudi zaščitimo zdravstvene delavce.

“Načrt vključuje tudi dodatne ukrepe za podporo gostiteljskim skupnostim, ki še naprej velikodušno odpirajo svoje domove in mesta za begunce in razseljene osebe” je pojasnil Guterres.

Guterres je opozoril, da so lahko življenja milijonov ogrožena, če ne bomo uspeli pomagati ranljivim državam v boju proti virusu. Poudaril je, da je COVID-19 že ustavil življenje v nekaterih najbogatejših državah, podsekretar Lowcock pa je dejal, da zdaj dosega ljudi, ki živijo v vojnih območjih, brez mila in dostopa do čiste vode ter bolniških postelj.

“Če pustimo, da se koronavirus v teh krajih širi, bi ogrozili milijone oseb, obstaja pa veliko tveganje, da bi se celotne regije znašle v kaosu in virus bo imel možnost krožiti po svetu”, je poudaril.

Potrdil je, da države, ki se doma borijo proti pandemiji, pravilno dajejo prednost svojim skupnostim, vendar je opozoril, da v kolikor ne bomo ukrepali zdaj in pomagali najrevnejšim državam, ne bomo mogli zaščititi lastnega prebivalstva.

Generalna direktorica Unicefa je opozorila na skrite žrtve virusa. To so otroci, ki zaradi zaprtih šol nimajo dostopa do izobraževanja in zdravstvenih storitev.

Za okrepitev načrta, je Lowcock iz centralnega sklada za odzivanje na izredne razmere Združenih narodov sprostil dodatnih 60 milijonov dolarjev, s čimer znaša podpira CERF-a 75 milijonov evrov.

Vir: Združeni narodi

The post Združeni narodi v boj proti širitvi koronavirusa first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Najnovejše Poročilo o prehranski varnosti v 2018 razkriva, da se globalna lakota povečuje –  število lačnih na svetu je naraslo na 821 milijonov v 2017 oziroma je lačen že eden od devetih ljudi. Lakota narašča predvsem zadnje tri leta, dosegla pa je raven izpred desetletja. Položaj se je najbolj poslabšal v Južni Ameriki in nekaterih afriških regijah. Ključni vzroki za porast lakote so v podnebnih spremembah, ki vplivajo na sezone pridelovanja hrane, pa tudi v oboroženih spopadih ter gospodarski stagnaciji. Da bi nadomestili izgubljen napredek, je potrebno takojšnje ukrepanje.

Pomanjkanje hrane ima dokazano uničujoč vpliv na rast in razvoj otroka, na njegov (učni) potencial, s tem pa tudi na razvoj celotne družbe. Podhranjeni otroci so tudi bolj dovzetni za bolezni, ki pogosto pomenijo razliko med življenjem in smrtjo. Pri njih je 9-krat bolj verjetno, da bodo umrli zaradi bolezni, kot so kolera, akutna vodena driska in pljučnica, v primerjavi z dobro prehranjenimi otroki.

Čeprav se mnogim ob pogledu na nemočne akutno podhranjene otroke zdi situacija brezupna, pa UNICEF poudarja, da jim je mogoče hitro in učinkovito pomagati. Visoko kalorično terapevtsko mleko in hrana v obliki posebnega arašidovega masla ali keksov so posebej prilagojeni potrebam najbolj podhranjenih otrok, ki si ob njihovem uživanju vidno opomorejo že v nekaj dneh oziroma tednih. UNICEF lahko reši kar 95 odstotkov otrok, ki jih doseže s pomočjo, vendar pri tem potrebuje pomoč darovalcev. Z njihovo podporo zagotavlja kar 80 odstotkov vse terapevtske hrane za podhranjene otroke na svetu, s čimer vsako leto reši milijone otroških življenj.

UNICEF si prizadeva za izboljšanje življenjskih razmer najranljivejših otrok po svetu in s pomočjo donacij zagotavlja terapevtsko hrano ter delovanje posebnih centrov za pomoč podhranjenim otrokom. Samo v lanskem letu je s podporo darovalcev zagotovil zdravljenje za 4 milijone podhranjenih otrok!

Pomagajte zagotoviti terapevtsko hrano za podhranjene otroke. Prispevate lahko:

– S poslanim SMS sporočilom s ključno besedo OTROCI5 na 1919;*

* S poslanim SMS-om soglašate, da lahko UNICEF vašo telefonsko številko zbira, hrani in obdeluje z namenom predstavitve zbiranja sredstev za pomoč otrokom ter informiranja o svojem delu.

– Preko spletne strani: www.unicef.si/daruj/enkratna-donacija

– Z nakazilom na TRR:
Naziv akcije: HRANA
TRR: SI56 0201 3025 9875 526
Sklic: 41105
Namen: CHAR
BIC: LJBASI2X
Prejemnik: SLOVENSKA FUNDACIJA ZA UNICEF, PAVŠIČEVA 1, 1000 LJUBLJANA

– Pridružite se UNICEF-ovem programu mesečnih darovalcev Starši otrok sveta

The post Dobrodelno kampanja Nič hrane, nič življenja first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Video prepleta zgodbi 12-letnega Ahmeda iz Damaska v Siriji in 92-letnega Harryja iz Berlina v Nemčiji. Gledalec lahko spozna njuni zgodbi o prisilnem begu od doma in strašnih potovanjih v iskanju varnosti. Čeprav je med njunima zgodbama (ki sta ponazorjeni tudi z resničnimi posnetki sirskih beguncev in zgodovinskimi posnetki druge svetovne vojne) več kot 70 let razlike, lahko gledalec opazi veliko podobnosti.

Ahmed in Harry opisujeta grozljive podrobnosti njunih izkušenj, vključno z napadi na šole in domove, begom v strahu za njuni življenji ter nevarnimi potmi po kopnem in čez morje. Harry je svoje zavetje našel v Veliki Britaniji, kjer je ostal vse do danes. Ahmed je bil na Švedskem ponovno združen s svojo družino, ponovno lahko tudi obiskuje pouk.

Na globalni ravni je 50 milijonov otrok moralo zapustiti svoje domove – od tega 28 milijonov zaradi konfliktov, številni pa so na pot odšli v iskanju boljšega in bolj varnega življenja. Otroci na begu so pogosto travmatizirani zaradi konfliktov in nasilja, pred katerimi bežijo, na poti do države destinacije pa jim pretijo nevarnosti kot so smrt, poškodbe na morju in kopnem, podhranjenost, dehidracija, trgovci z belim blagom, ugrabitve in posilstva, lahko pa postanejo tudi žrtve umorov.

Otroci trenutno predstavljajo več kot polovico vseh beguncev na svetu, čeprav na globalni ravni predstavljajo le tretjino vse populacije. Leta 2015 je bilo okoli 45 odstotkov otrok beguncev iz dveh držav: Sirije in Afganistana, okoli tretjina otrok beguncev pa je iz drugih 10 držav. Največ otrok beguncev prihaja iz Sirije  – kar 2,3 milijona jih je je registriranih pri UNHCR – iz Afganistana pa prihaja 1,3 milijona otrok beguncev.

The post Otroci na begu: Med njima je 80 let razlike, a sta njuni zgodbi podobni first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

V Grčiji je po ocenah 21.000 begunskih otrok. Mnogi trpijo zaradi psihosocialnih stisk zaradi travm, težkih življenjskih razmer in negotovosti.

Sredstva bodo namenjena ureditvi namestitev in zaščite otrok ter psihosocialni podpori. Sredstva bodo prav tako namenjena za izobraževanje otrok.

Projekt v vrednosti 8,5 milijona evrov bo financiran mehanizma EU za nujno pomoč, ki Evropski komisiji omogoča financiranje nujnih operacij v EU.

Celotno sporočilo

The post EU in UNICEF bosta oskrbela 6000 otrok v Grčiji first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Bombe so v Orum al Kubri v bližini Alepa le nekaj ur po koncu premirja zadele tudi konvoj humanitarne pomoči. Po podatkih Združenih narodov naj bi bilo med raztovarjanjem zadetih od 18 od 31 tovornjakov s humanitarno pomočjo ZN-a in Rdečega polmeseca. Uničene so bile zaloge hrane in zdravil za najmanj 78000 ljudi na obleganih območjih. V tem napadu naj bi umrlo 12 prostovoljcev Rdečega polmeseca in vozniki tovornjakov, številni prostovoljci so ranjeni. ZN že opozarjajo, da bi napad na humanitarni konvoj lahko bil vojni zločin.

Pri dogovoru o premirju je bila humanitarna pomoč namenjena obleganim krajem, kjer ljudje umirajo tudi zaradi lakote in bolezni. Dostop do številnih območij je še vedno omejen, konvoj tovornjakov s pomočjo pa že več kot teden dni stoji na sirsko-turški meji.

The post V Siriji uničena hrana in zdravila za 78000 ljudi first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

UNICEF in poznana švedska blagovna znamka H&M sodelujetaa že od leta 2004. Uspešno zbiranje donacij za otroke letos nadaljujejo tudi v trgovinah H&M po Sloveniji, kjer poteka kampanja zbiranja donacij za otroke na begu.

The post UNICEF in HM združila moči za otroke na begu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Sklad je usmerjen v zagotavljanje kakovostnega izobraževanja 1) za več kot 13,6 milijonov otrok in mladih, ki živijo v kriznih razmerah kot so vojni konflikti, naravne nesreče in zdravstvene katastrofe, v naslednjih petih letih, in 2) za 75 milijonov otrok in mladih, ki nujno potrebujejo izobraževanje, do leta 2030.

Izobraževalne sisteme po vsem svetu rušijo nasilni vojaški konflikti, naravne nesreče in zdravstvene katastrofe, ki otroke oropajo spretnosti za grajenje varnih in močnih skupnosti in gospodarstev v odrasli dobi. Eden od štirih šoloobveznih otrok po svetu – skoraj pol milijarde otrok – živi v državah, ki so jih prizadele krize. Od tega jih okoli 75 milijonov bodisi zamuja dragocena leta izobraževanja, bodisi so deležni storitev izobraževanja slabe kakovosti, ali pa obstaja verjetnost, da bodo morali izobraževanje opustiti.

V povprečju sta le 2 odstotka humanitarne pomoči namenjena za podporo izobraževanju. Poleg tega izobraževalni sistemi, ki naj bi uspevali na kriznih območjih, ne morejo temeljiti na kratkoročnih in težko predvidljivih pozivih. Sklad Izobraževanje ne more čakati si v petih letih prizadeva zbrati 3,85 milijarde dolarjev in premostiti vrzel, ki obstaja med humanitarno pomočjo med krizo in dolgoročnim razvojem po krizi, prek načrtovanega financiranja.

Doslej so v sklad finančno prispevale humanitarna organizacija Dubai Cares, Evropska Unija, Nizozemska, Norveška, Služba za mednarodni razvoj Velike Britanije in vlada ZDA.

The post Na vrhu v Istanbulu ustanovili sklad za izobraževanje v kriznih žariščih first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.