Venezuelski begunci leta 2018 na meji z Ekvadorjem. Foto ©UNICEF/ECU

Za venezuelske migrante in begunce 60.000 evrov

Državni sekretar dr. Stanislav Raščan je na virtualni konferenci za solidarnost z venezuelskimi migranti in begunci v regiji napovedal humanitarni prispevek Slovenije v višini 60.000 evrov. Prispevek bo prek Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) namenjen venezuelskim beguncem v Braziliji, in sicer v dveh delih, v tem in prihodnjem letu, je sporočilo ministrstvo za zunanje zadeve.

Na letošnji drugi mednarodni donatorski konferenci, ki jo letos gosti Kanada v sodelovanju z Uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce UNHCR, Mednarodno organizacijo za migracije IOM ter z regionalno med agencijsko koordinacijsko platformo Begunci in migranti iz Venezuele (R4V), je državni sekretar dr. Raščan  med drugim poudaril, da dolgotrajna, kompleksna kriza zahteva koordiniran mednarodni odgovor in politično rešitev, ki bo miroljubna, demokratična in vključujoča. Izrazil je sočutje z ljudmi v in izven Venezuele, ki jih je kriza najbolj prizadela. Slovenija podpira prizadevanja Evropske unije in mednarodnih partnerjev za iskanje rešitve krize.

Na težko humanitarno situacijo v Venezueli se je Slovenija prvič odzvala leta 2019, s humanitarnim prispevkom 50.000 evrov preko Direktorata Evropske komisije za humanitarno pomoč in krizno upravljanje za potrebe zdravstvenega sektorja. Na donatorski konferenci 2020 je za pomoč venezuelskim beguncem in migrantom v državah Latinske Amerike Slovenija namenila prispevek v višini 10.000 evrov preko Mednarodnega odbora Rdečega križa, za pomoč beguncem in migrantom v Braziliji. Med pomembnejše aktivnosti Slovenije v zadnjih dveh letih sodi tudi repatriacija članov slovenske skupnosti iz Venezuele in njihovih družinskih članov v Slovenijo, skladno z Zakonom o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja.

Venezuelska begunska kriza predstavlja največjo migracijsko krizo v sodobni zgodovini Latinske Amerike in trenutno drugo največjo humanitarno krizo na svetu. Državo je od leta 2015 zapustilo več kot 5,6 milijonov ljudi. Posledice pandemije in z njo povezanih restriktivnih ukrepov za zajezitev širjenja covida-19 so v zadnjem letu in pol še poslabšale situacijo venezuelskih migrantov in beguncev.

 

Na fotografiji: Venezuelski begunci leta 2018 na meji z Ekvadorjem. Foto ©UNICEF/ECU

Usposabljanje za pridobitev znaka kakovosti v programu Evropska solidarnostna enota

Zavod Movit vabi na usposabljanje za pripravo znaka kakovosti v programu Evropska solidarnostna enota, ki bo potekalo 22. junija prek spletne aplikacije Zoom.

Na usposabljanju bodo podrobneje spoznali znak kakovosti v programu Evropska solidarnostna ter poskrbeli za kakovostno pripravo na izpolnjevanje prijavnice za pridobitev znaka kakovosti.

Več informacij o tem komu je usposabljanje namenjeno, kakšni so pogoji udeležbe ter prijavnico na usposabljanje najdete na tej povezavi. Prijave sprejemajo do torka, 15. junija 2021.

Slovenija je zagotovila pomoč Indiji in Nepalu

Slovenija je od leta 2020 za boj proti pandemiji covida-19 v državah v razvoju namenila skupno 1,56 milijonov evrov, je na neformalnem zasedanju Sveta Evropske unije za zunanje zadeve v sestavi ministrov za mednarodno razvojno sodelovanje povedal državni sekretar dr. Stanislav Raščan.

  • Za Severno Makedonijo je zagotovila materialno pomoč v višini 113.500 evrov, za Črno goro v višini 106.000 evrov in Srbijo v višini 119.000 evrov.
  • Indiji je zagotovila pomoč v obliki donacije zdravila Remdesivir v višini 82.800 evrov.
  • Pomoč Nepalu v obliki zaščitne opreme v skupni vrednosti 190.000 evrov pa je bila dostavljena 13. junija 2021.
Cox Bazar, begunsko taborišče Rohing v Bangladešu. Vir: Wikimedia Commons

V Coxovem bazarju bo 100.000 beguncev ostalo brez vode

Vlada Združenega kraljestva je še naprej tarča kritik zaradi zmanjšanja razvojne pomoči z 0,7 na 0,5 odstotka GDP. To pomeni 11,6 milijarde evrov manj pomoči v letošnjem letu.

V odprtem pismu premieru Borisu Johnsonu je več kot 1700 britanskih nevladnih organizacij, med njima Oxfam in ActionAid UK, akademikov in podjetnikov opozorilo na posledice zmanjšanja razvojne pomoči.

Nekatere organizacije, med njimi Oxfam GB in Save the Children, so v ločenih sporočilih opozorile, da bo letos ostalo brez šolanje 78.000 zdravstvenih delavcev, 700 milijonov doniranih zdravil za tropske bolezni pa bo ostalo neporabljenih. Action Aid je sporočila, da je bila prisiljena zapreti sedem sedem zavetišč za dekleta pred nasiljem v družini.

Zaradi zmanjšanja pomoči za 42% bo ostalo približno 70.000 ljudi brez zdravstvene službe in 100.000 brez vode v Coxovem Bazarju, največjem begunskem naselju na svetu, in to tik pred smrtonosno sezono ciklonov, so človekoljubne organizacije opozorile zunanjega ministra za Azijo Nigela Adamsa.

“Varnostne razmere v taboriščih so se močno poslabšale, dostop do izobraževanja in preživljanja ostaja zelo omejen, tvegajoč izgubljeno generacijo otrok, medtem ko dokazi kažejo, da se povečuje spolno nasilje. Letos je bilo tudi za 300% več požarov, ki so uničili domove več deset tisoč beguncev. V odgovor je vse več ljudi, ki se obračajo na tihotapce in tvegajo svoja življenja, da bi izstopili iz taborišč. “

Opozarjajo tudi na povečanje okužb v begunskih taboriščih. Britanski premier Johnson je pozval, naj se ves svet cepi proti koronavirusu do konca prihodnjega leta, a v Coxovem bazarju niso cepili še nobenega begunca.

Združeno kraljestvo je druga največja donatorka, od leta 2017 je prispevala 321 milijonov funtov. Nevladne organizacije zaradi nenadnega in nepredvidljivega zmanjšanja pomoči ne morejo načrtovati svojih dejavnosti.  Tako ena je morala ena od njih zaključiti projekt, namenjen 50.000 beguncem Rohinge in članom gostiteljske skupnosti Prav tako ni bilo podaljšano financiranje projektov, ki podpirajo invalidne otroke pri dostopu do izobraževanja in drugih storitev, kar spodkopava ključni steber britanske strategije o vključevanju invalidov.

UNMISS peacekeepers assisting displaced civilians

Varstvo okolja in oboroženi spopadi

Okoljski učinki oboroženih spopadov niso samo posledica vodenja sovražnosti, temveč tudi strupeni ali nevarni ostanki vojne, prekomerno izkoriščanje konfliktnih virov, nevzdržne strategije preživetja prizadetega prebivalstva ali propad institucij. Poleg nedavno izdanih smernic ICRC tudi delo Mednarodne pravne komisije (ILC) na področju varstva okolja v zvezi z oboroženimi spopadi prispeva k posodabljanju mednarodnopravnega odziva na škodo, povezano s konfliktom.

V seriji ICRC o vojni, zakonu in okolju veleposlanica Marja Lehto, posebna poročevalka ILC, opozarja, da še vedno ni skladnega pravnega okvira za zaščito okolja v oboroženih spopadih in v zvezi z njimi. Delo, ki sta ga v preteklih letih opravljala ICRC in ILC, kljub temu razkriva možnosti za skladnejše branje veljavnih pravil.

„Posodobljene smernice ICRC pomembno prispevajo k razjasnitvi prava oboroženih spopadov. S sistematičnim pregledovanjem ustreznih pravil in načel razkrivajo sposobnost številnih določb, namenjenih zaščiti civilnega prebivalstva in zagotavljanju splošne ali posredne zaščite okolja. Delo Mednarodne pravosodne komisije je bilo že od samega začetka usmerjeno v širši pogled na pravni okvir, vključno s tem, kako lahko drugi pravni organi v različnih situacijah dopolnjujejo pravila mednarodnega humanitarnega prava. ”

Prispevek v celoti:

 

Deklica v Jemnu

EU: Razmere v Jemnu so alarmantne

Evropska komisija in Švedska sta 1. junija gostili tretje srečanje visokih humanitarnih uradnikov o humanitarni krizi v Jemnu.

Med srečanjem so udeleženci izrazili zaskrbljenost zaradi humanitarnih razmer v Jemnu, saj potrebe dosegajo raven brez primere, nevarnost razširjene lakote pa ostaja tako otipljiva kot kdaj koli prej. Humanitarne razmere v Jemnu so alarmantne, saj se milijoni ljudi soočajo z lakoto.

Humanitarno krizo poslabšujejo propadajoče gospodarstvo, omejen dostop humanitarnih akterjev, nadaljnje omejitve uvoza in pomanjkanje humanitarnih sredstev.

Donatorji, agencije Združenih narodov ter mednarodne in jemenske nevladne organizacije so ponovno potrdile svojo zavezanost nadaljnjemu skupnemu delovanju. Ostajajo zavezani spoštovanju humanitarnih načel in globalnih standardov odgovornosti pri zagotavljanju ključne humanitarne pomoči s konstruktivnim in trajnim sodelovanjem s strankami v konfliktu.

Donatorji so ponovno potrdili svojo polno podporo humanitarnim organizacijam, ki delujejo v težkih razmerah na terenu, in poudarili potrebo po neoviranem dostopu humanitarnih akterjev.

Dosežen je bil pomemben napredek, vendar izboljšave spričo naraščajočih potreb še zdaleč niso dovolj.

Poleg tega so udeleženci poudarili pomen nujne mobilizacije dodatnih virov in njihovo pravočasno izplačilo v podporo načrtu za humanitarni odziv v Jemnu. Pomanjkanje sredstev moti reševalne programe in več jih je brez dodatnih sredstev v nevarnosti.

Udeleženci so poudarili nujno potrebo po izboljšanju usklajevanja med humanitarno in razvojno pomočjo. Naložbe v okrevanje in razvoj so potrebne vzporedno s prizadevanji za odzivanje v izrednih razmerah, da bi se izognili neposredni lakoti, hkrati pa podprli dolgoročno in trajnostno okrevanje.

Udeleženci so poudarili, da trajnostna rešitev v Jemnu zahteva nujno prekinitev ognja po vsej državi in ​​celovit mirovni sporazum, dosežen z vključujočim političnim procesom.