Komisar Lenarčič je dejal: “Zmanjševanje tveganja nesreč povezuje vse naše ukrepe za uresničitev Agende 2030 in Pariškega sporazuma. Z evropskim zelenim dogovorom si EU prizadeva za podnebno nevtralno prihodnost. Ne le za Evropo, ampak tudi za svet. Še naprej bomo podpirali svoje partnerje pri krepitvi njihove odpornosti na podnebne spremembe in zelenega prehoda. Ker so nesreče vse bolj intenzivne in pogoste, lahko z ukrepanjem pred njihovim izbruhom rešimo več življenj in ohranimo razvojne dosežke. Zato so preprečevanje, pripravljenost in predvidevanje ključnega pomena. In kadar koli pride do nesreče, bosta civilna zaščita in humanitarna pomoč EU priskočili na pomoč.

Leto 2030 je tik pred vrati in resnično moramo pospešiti naše ukrepanje. EU ostaja zavezana izpolnjevanju ciljev iz Sendajskega okvira in še naprej podpira države po vsem svetu pri preprečevanju nesreč in pripravah nanje. Na svetovni ravni je EU v letu 2022 namenila 76,5 milijona EUR svojih humanitarnih sredstev za pobude za pripravljenost na nesreče.

Pripravil: MH

The post Evropski Komisar Lenarčič o zmanjševanju tveganja in nesreč first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Sredstva bodo osredotočena na območja, kjer je prehranska varnost še posebej ogrožena, in kjer ni zadostnega dostopa do zdravstvenega varstva. Humanitarna pomoč EU bo dostavljena v partnerstvu z agencijami Združenih narodov, mednarodnimi organizacijami in nevladnimi organizacijami.

Komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je dejal: ” Zaradi političnih, gospodarskih in finančnih kriz v Libanonu v zadnjih dveh letih na milijone ljudi potrebuje pomoč. Covid-19 in eksplozija v pristanišču v Bejrutu sta še poslabšala trpljenje tako ranljivih Libanoncev kot sirskih beguncev. Zdaj se ljudje v Libanonu soočajo z globalnimi šoki glede hrane in goriva, ki so posledica ruske invazije na Ukrajino. EU je solidarna z Libanonci in begunskimi skupnostmi v času stiske.”

V Libanonu so številne krize prizadele zlasti najbolj ranljive. Združeni narodi poročajo, da skoraj 2,5 milijona ljudi v Libanonu potrebuje humanitarno pomoč, vključno z 2,2 milijona Libanoncev, 208 000 palestinskih beguncev in 78 000 migrantov. Poleg tega 90 % od 1,5 milijona sirskih beguncev v državi še vedno potrebuje humanitarno pomoč.

Več informacij
EU humanitarian aid in Lebanon

Pripravila: PV

The post Libanon: 20 milijonov evrov pomoči za zagotavljanje prehranske varnosti first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Komisar Lenarčič je dejal: “Zaradi naraščajočih cen hrane so najbolj ranljivi ljudje po vsem svetu v še slabšem položaju. Ruska invazija na Ukrajino povečuje pritisk na prehranske verige oz. sisteme preskrbe s hrano ter posledično ogroža milijone ljudi po vsem svetu zaradi lakote. Znašli smo se na prelomni točki in potrebno je nujno ukrepanje. EU je zavezana krepitvi partnerstva z Združenimi narodi, da bi zagotovili, da nikogar ne bomo pustili zadaj in še naprej zagotavljali humanitarno pomoč najbolj ranljivim, hkrati pa ohranili dolgoročno zavezanost k odpravljanju temeljnih vzrokov prehranskih kriz.”

Pomembno vlogo pri pomoči najbolj ranljivim državam imajo tudi nevladne organizacije.

Pripravil: MH

The post Komisar Lenarčič ocenjuje, da se bo število podhranjenih po svetu povečalo first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Od tega bo 9 milijonov evrov dodeljenih za reševanje razmer v zvezi z burundijskimi begunci v DR Kongo, Ruandi in Tanzaniji ter za nadaljnje prostovoljno vračanje in ponovno vključevanje v Burundi.

Komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je dejal: »Pomoč EU se bo uporabila ne le za pomoč prizadetemu prebivalstvu pri zadovoljevanju osnovnih potreb, temveč tudi za krepitev preprečevanja nesreč in pripravljenosti nanje ter za podporo šolskim otrokom po vsej regiji prek projektov izobraževanja v izrednih razmerah.«

Ta sredstva so dodatek k 21,5 milijona evrov, ki so bili decembra 2021 dodeljeni Afriškemu rogu za pomoč pri boju proti najhujši suši v zadnjih desetletjih.

Vzhodna in južna Afrika se soočata z množico dolgotrajnih ter novih humanitarnih kriz z resnimi kršitvami človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. Območje Velikih jezer se še naprej sooča s kompleksnimi krizami, vztrajnimi oboroženimi spopadi in nasiljem v vzhodni DR Kongo, ponavljajočimi se epidemijami ter naravnimi nesrečami, ki jih spremljajo slabo upravljanje, strukturna revščina in nezadostni razvoj.

Po celotnem Afriškem rogu (Džibuti, Etiopija, Somalija, Kenija) ostajajo konflikti ključno gonilo humanitarnih kriz, ki vodijo v množično razseljevanje, negotovost v zvezi s hrano in prehrano. Razmere pogosto poslabšajo ekstremni vremenski pojavi, škodljivci in izbruh epidemij.

Območje južne Afrike in Indijskega oceana je zelo ranljivo za različne nevarnosti, od poplav, ciklonov, suš in epidemij. Bazen Zgornjega Nila (Južni Sudan, Sudan in Uganda) je prizadel več humanitarnih kriz, tako dolgotrajnih kot novih, ki jih sprožijo nerešeni konflikti na nacionalni in podnacionalni ravni, ponavljajoče se naravne nesreče, ki jih zaostrujejo podnebne spremembe ter posledice desetletja slabega gospodarskega upravljanja in korupcije.

Podrobnejše informacije

Pripravila: PV
Foto: CANVA

The post Vzhodna in južna Afrika deležna humanitarne pomoči v letu 2022 first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

“V zadnjih tednih je mednarodna skupnost z veliko zaskrbljenostjo spremljala hitro krepitev sovražnosti v Jemnu in regiji, ki je povzročila množične poboje civilistov in poškodovano civilno infrastrukturo.

Zlasti obžalujem napade na ozemlje Združenih arabskih emiratov, ki jih je 17. januarja prijavil Ansar Allah, in posledične povračilne letalske napade koalicije pod vodstvom Savdske Arabije v Sani, Hodeidi in Sa’dhi, ki so terjali številne žrtve med civilisti, vključno z ženskami, otroki in migranti.

Nič ne more upravičiti napadov na civiliste in civilno infrastrukturo ter vsesplošnih napadov. Vse strani v konfliktu pozivam, naj spoštujejo svoje obveznosti po mednarodnem humanitarnem pravu, da zaščitijo civiliste in civilne objekte ter spoštujejo načela sorazmernosti, razlikovanja in previdnosti.

Ker se humanitarna kriza še poglablja, ponovno pozivam vse strani v konfliktu, naj zagotovijo varen, hiter in neoviran dostop humanitarne pomoči in osebja do vseh ljudi v stiski v vseh prizadetih guverneratih. EU ostaja zavezana podpori jemenskemu ljudstvu s humanitarno pomočjo, ki rešuje življenja.”

The post Komisar Lenarčič pozval k zaščiti civilistov v Jemnu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je dejal: “Humanitarne potrebe so vedno večje in še naprej naraščajo. To je večinoma posledica konfliktov, vse bolj pa tudi globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe in COVID19. Naša humanitarna sredstva bodo EU omogočila, da prispeva svoj delež ter še naprej rešuje življenja in pokriva osnovne potrebe prizadetega prebivalstva. Poleg odzivanja na nove in zelo vidne krize proračun zagotavlja, da nas ne bo odvrnil od reševanja obstoječih, dolgotrajnih ali ponavljajočih se humanitarnih kriz, kot so v Kolumbiji ali Južnem Sudanu ali položaj ljudstva Rohingya.” Na spletni strani Evropske komisije so še dodali, da se humanitarne krize po svetu se še naprej povečujejo, medtem ko so spopadi in nasilje vir največjih humanitarnih potreb, razmere vse bolj poslabšujejo naravne nesreče, kot so suša ali poplave, ki jih spodbujajo podnebne spremembe in degradacija okolja.

Evropska unija od leta 1992 zagotavlja humanitarno pomoč v več kot 110 državah in tako vsako leto doseže milijone ljudi po vsem svetu. Pomoč EU se zagotavlja izključno prek humanitarnih partnerskih organizacij, vključno z agencijami ZN, nevladnimi organizacijami in Rdečim križem, ki so z Evropsko unijo podpisale sporazume o partnerstvu. EU prek svoje globalne mreže humanitarnih strokovnjakov pozorno spremlja porabo sredstev EU in ima stroga pravila, ki zagotavljajo dobro porabo sredstev.

Humanitarna pomoč EU bo v letu 2022 dodeljena na naslednji način:

• 469 milijonov EUR bo namenjenih podsaharski Afriki za podporo tistim, ki trpijo zaradi prehrambene in prehranske krize, ki so jo še poslabšali konflikti v Sahelu (Burkina Faso, Mali, Mavretanija in Niger), ter tistim, ki so zaradi nasilja razseljeni v Srednjeafriški republiki, porečju Čadskega jezera (Čad, Kamerun in Nigerija), Južnem Sudanu in Afriškem rogu (Džibuti, Etiopija, Kenija in Etiopija). Obravnaval bo tudi potrebe ljudi, ki so jih prizadeli dolgotrajni spopadi v Demokratični republiki Kongo.
• Za potrebe na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki bo za reševanje krize v Siriji in potreb beguncev v sosednjih državah na Bližnjem vzhodu ter kritičnih razmer v Jemnu namenjenih 351 milijonov EUR humanitarnih sredstev EU.
• S 152 milijoni EUR bodo financirani projekti v jugovzhodni Evropi in evropskem sosedstvu, ki bodo obravnavali krize v Ukrajini, na Zahodnem Balkanu in Kavkazu ter posledice krize v Siriji v Turčiji.
• 188 milijonov EUR bo še naprej namenjenih pomoči najbolj ranljivim skupinam prebivalstva v Aziji in Latinski Ameriki. V Aziji to vključuje krizo v Afganistanu in krizo Rohingya (Bangladeš in Mjanmar). V Latinski Ameriki bo EU še naprej zagotavljala pomoč tistim, ki jih je prizadela kriza v Venezueli in Kolumbiji ter na Haitiju.

Preostalih 370 milijonov EUR bo porabljenih za nepredvidene krize ali nenadne izbruhe obstoječih kriz ter za druge operacije.

Sredstva bodo pomagala tudi ranljivemu prebivalstvu v državah, ki so izpostavljene nesrečam, da se bolje pripravi na različne naravne nesreče, kot so poplave, gozdni požari, potresi in cikloni.

• 10 % sredstev v vseh regijah bo namenjenih izobraževanju v izrednih razmerah, da bi otroci in mladi lahko nadaljevali šolanje.

Evropska komisija je leta 2021 objavila sporočilo, v katerem je predlagala okrepitev globalnega humanitarnega vpliva Evropske unije, da bi zadostila bistveno povečanim humanitarnim potrebam, ki jih je zaostrila pandemija COVID-19. Sporočilo predlaga vrsto ključnih ukrepov za pospešitev zagotavljanja humanitarne pomoči z razširitvijo baze virov, podpiranjem boljšega spodbudnega okolja za humanitarne akterje in odpravljanjem temeljnih vzrokov kriz s pristopom “Team Europe” ter učinkovito povezavo med humanitarno pomočjo, razvojem in mirom. Poudarja ponovno osredotočenost na mednarodno humanitarno pravo (MHP) in si prizadeva tudi za reševanje dramatičnih humanitarnih posledic podnebnih sprememb.

The post Kam bo šlo 1,5 milijarde evrov za humanitarni odziv EU first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Evropska komisija je Mednarodni federaciji društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) nemudoma dodelila 200.000 EUR za humanitarno pomoč. Sredstva so del skupnega prispevka EU v sklad za pomoč ob nesrečah, ki ga upravlja IFRC.

To takojšnje financiranje EU bo pomagalo Mednarodnemu odboru Rdečega križa in njegovemu nacionalnemu društvu, beloruskemu Rdečemu križu, pri zagotavljanju nujno potrebne pomoči, vključno s hrano, higienskimi kompleti, odejami in kompleti za prvo pomoč.

EU je mobilizirala dodatnih 500 000 evrov humanitarnih sredstev in je trenutno v stiku s svojimi partnerskimi humanitarnimi organizacijami za uporabo teh sredstev.

EU podpira svoje humanitarne partnerje pri lajšanju trpljenja ljudi, ki so obtičali na meji in v drugih delih Belorusije. Pozivam k stalnemu dostopu humanitarnih organizacij z obeh strani do te velike skupine beguncev in migrantov, da bi jim zagotovili nujno pomoč.

Janez Lenarčič, komisar za krizno upravljanje

Evropska komisija je pripravljena zagotoviti dodatna humanitarna sredstva kot odziv na jasno ugotovljene humanitarne potrebe, če se bo dostop humanitarnih partnerskih organizacij v Belorusiji še izboljšal.

Vsa humanitarna pomoč EU temelji na mednarodnih humanitarnih načelih. EU zagotavlja humanitarno pomoč na podlagi potreb ljudem, ki so jih prizadele nesreče, ki jih je povzročil človek, in naravne nesreče, pri čemer posebno pozornost namenja najbolj ranljivim žrtvam.

Pomoč se prizadetim prebivalcem zagotavlja nepristransko, ne glede na njihovo raso, etnično skupino, vero, spol, starost, državljanstvo ali politično pripadnost.

The post 700.000 evrov pomoči osebam na vzhodni meji EU first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Veliko ljudi je moralo zapustiti svoje domove, saj so poplave prizadele 31 od 78 okrožij v državi, vključno z območji, ki se soočajo z lakoto. Napovedi kažejo, da bodo poplave do konca leta prizadele milijon ljudi.

»Hude poplave na več območjih Južnega Sudana so še poslabšale že tako nestabilne humanitarne razmere. Še pred pojavom poplav je okrog 70 % prebivalstva v Južnem Sudanu potrebovalo humanitarno pomoč. Tisoče ljudi živi v lakoti, podhranjenost dosega kritične ravni. Nujna pomoč bo porabljena za neposredne potrebe prizadetih. Poplave v Južnem Sudanu so opomnik za nujno ukrepanje na področju podnebnih sprememb, tudi v luči podnebne konference COP26,« je dejal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.

Več preberite TU.

The post Pomoč za prizadete v poplavah v Južnem Sudanu first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

“Po desetletju vojne, trpljenja in negotovosti se morajo (Afganistanci) spoprijeti z morda najnevarnejšim trenutkom,” je opozoril generalni sekretar ZN  Antonio Guterres, ki je prepričan, da prebivalcem Afganistana grozi humanitarna kriza.

ZN zato poziva države k doniranju finančnih sredstev – s 600 milijoni dolarjev pomoči bi prinesli olajšanje za “milijone”, je še dejal Guterres in dodal: “Danes eden od treh Afganistancev ne ve, kje bo dobil svoj naslednji obrok, stopnja revščine se viša, osnovne javne storitve pa so tik pred sesutjem. Več sto tisoč ljudi je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove, poleg tega pa Afganistanu preti suša – že druga v zadnjih štirih letih. Veliko ljudi bi lahko ostalo brez hrane že konec tega meseca, tik pred začetkom zime.”

Okoli tretjino teh sredstev bi dobil Svetovni program za hrano (WFP), ki je že opozoril, da mnogi Afganistanci nimajo dostopa do gotovine, s katero bi lahko kupili hrano.

ZN je ob tem pozval talibane, naj humanitarnim delavcem omogočijo neoviran dostop.

Evropska unija je vodilna donatorka v Afganistanu. Za humanitarne operacije v tej državi je po letu 1994 namenila več kot milijardo evrov. Pred današnjim sestankom je evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič poudaril pomen nujnih ukrepov v Afganistanu, “da bi se izognili sesutju osnovnih storitev za ljudi v stiski. EU podpira vsa prizadevanja mednarodne skupnosti, da bo še naprej solidarna z ljudmi v Afganistanu, ki trpijo zaradi vse večjih kršitev mednarodnega humanitarnega prava, desetletij konfliktov in naravnih nevarnosti. EU je pred kratkim obljubila dodaten humanitarni paket v višini več kot 200 milijonov evrov. V sedanjem izzivu je EU še vedno osredotočena na nujno reševalno pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalstva. Vse spopadajoče se strani morajo spoštovati mednarodno humanitarno pravo in omogočiti dostop do reševalne humanitarne pomoči. Potreb v Afganistanu ni mogoče ublažiti s humanitarno pomočjo le za dolgoročnejšo rešitev za lajšanje človeškega trpljenja.”

Slovenski minister za zunanje zadeve Anže Logar je napovedal 300.000 evrov humanitarne pomoči za Afganistan.

The post Eden od treh Afganistancev ne ve, kje bo dobil naslednji obrok first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Prvo letalo je v prestolnici Port-au-Prince že pristalo pretekli teden, v naslednjih dneh pa bo na Haiti prispela še druga pošiljka pomoči. Pomoč obsega medicinsko opremo, zdravila, vodo, higienske pripomočke in druge potrebščine, ki so jih zagotovili humanitarni partnerji iz EU.

»V tem kritičnem obdobju Evropska unija še naprej zagotavlja podporo ljudem na Haitiju, ki se soočajo s posledicami katastrofe, ki je prizadela državo. Zdravstvena pomoč, zatočišča in dostop do vode so nujne potrebe, ki jih ni mogoče spregledati. Zahvaljujoč skupnim naporom EU in njenih partnerjev ter oblasti na Haitiju, se prebivalcem zagotavlja nujna podpora v teh zahtevnih časih,« je dejal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.

Od začetka letošnjega leta je EU za Haiti že zagotovila za 14 milijonov evrov humanitarne pomoči. Gre za pomoč na področju pripravljenosti na nesreče in odzivanja na krizo zaradi pomanjkanja hrane ter soočanja s posledicami naraščajočega nasilja med tolpami, prisilnega razseljevanja in repatriacij.

Factsheet: Humanitarian Air Bridge
Factsheet: Haiti

Pripravila: PV
Foto: EU (Trésor Malete)

The post 125 ton humanitarne pomoči za Haiti first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, ki se udeležuje dogodka G20 in slovesnosti ob odhodu leta, je dejal: »Humanitarne razmere v Cabo Delgadu v Mozambiku se še naprej poslabšujejo z zaskrbljujočo hitrostjo. Pošiljamo nov let, ki ga financira EU, humanitarni zračni most, da bi dobili vitalno pomoč za ta težko dostopni del države. Zahvaljujem se Italiji in Portugalski za medicinsko opremo in humanitarni tovor leta. Bistveno je, da se v kritičnih delih Mozambika odobri popoln humanitarni dostop za reševanje življenj. ”

Iz Brindisija naj bi v prihodnjih dneh odpeljali še dve letali z dodatno humanitarno pomočjo.

Od začetka leta 2021 je EU za Mozambik mobilizirala več kot 17 milijonov evrov humanitarnih sredstev, predvsem za odpravo posledic trenutnega notranjega spora.

Pomoč EU pomaga olajšati trpljenje prizadetega prebivalstva, vključno s tistimi notranje razseljenimi in gostiteljskimi skupnostmi, zagotavlja izobraževanje otrok, hkrati pa bolje pripravlja skupnosti za spopadanje z naravnimi nevarnostmi.

Objava komisarja Janeza Lenarčiča: EU je poslala Mozambiku 15 ton pomoči. Vir: Twitter

Humanitarne razmere v Mozambiku, zlasti v provincah Cabo Delgado, Niassa in Nampula, se hitro poslabšujejo. Skoraj dva milijona prebivalcev se sooča s hudo negotovostjo glede prehrane zaradi varnostnih razmer, suše in posledic covida-19.

Krhke humanitarne razmere v severni provinci Mozambika Cabo Delgado se še naprej poslabšujejo. Zaradi povečanega nasilja se je notranje razselilo več kot 700.000 ljudi.

Ocenjujejo, da vsaj 1,3 milijona ljudi potrebuje takojšnjo humanitarno pomoč in zaščito v Cabo Delgadu in sosednjih provincah Niassa in Nampula.

The post Humanitarni zračni most EU za dostavo pomoči Mozambiku first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Sredstva bodo namenjena zagotovitvi dostopa do zdravstvenega varstva, vključno z boljšo pripravo in odzivanjem na pandemijo COVID-19, ter do zaščitnih služb, kot npr. pravna podpora. Namenjena bodo tudi popravilu poškodovanih hiš, šol in bolnišnic. Skupna humanitarna pomoč EU tako od začetka konflikta pred osmimi leti znaša 190 milijonov evrov.

Od marca 2014 je konflikt na vzhodu Ukrajine prizadel več kot 5,2 milijona ljudi, od katerih 3,4 milijona še vedno potrebuje humanitarno pomoč. Stalni konflikt še naprej poslabšujejo humanitarne razmere za civiliste, ki živijo na obeh straneh kontaktne črte. Ljudje imajo težave pri preživljanju in dostopu do hrane, poslabšujeta pa se tudi duševno zdravje in psihosocialni položaj. Območja, prizadeta zaradi konfliktov, so še posebej prizadeta zaradi starosti prebivalstva, propadajočega zdravstvenega sistema in omejitev dostopa do pokojnin in drugih storitev. Neselektivno obstreljevanje še naprej ovira zagotavljanje osnovnih storitev, kot sta voda in elektrika, na obeh straneh kontaktne črte. Ukrajina je sicer na petem mestu na svetu zaradi civilnih žrtev, povezanih z minami in neeksplodiranimi ubojni sredstvi.

Preberi več

EU humanitarian aid in Ukraine

Pripravila: PV
Foto: IOM Ukraine, Starohnativka

The post Bo kriza v vzhodni Ukrajini postala pozabljena humanitarna kriza? first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.