Prosi tudi za za pomoč pri distribuciji informacij za ljudi na begu iz Ukrajine v obliki dopisa in kartico za delitev na družbenih omrežjih (v angleščini in ukrajinščini).

Information notice for POCs on the situation in Ukraine – in Ukranian and English – updated 01.03.22

Humanitarna informacijsko koordinacijska točka v primeru kriz je del aktivnosti projekta »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga izvajata Platforma SLOGA in Slovenska karitas v sklopu strateškega partnerstva na področju humanitarne pomoči. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Mnenja, izražena v objavi, predstavljajo mnenja avtorja in ne predstavljajo uradnih stališč Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve.

The post Podatkovni portal UNHCR first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

“Študija predstavlja jasno sliko, kakšna bi lahko bila prihodnost s trajnim mirom, ki bi vključeval nove, trajnostne priložnosti za ljudi,” je dejal upravitelj UNDP Achim Steiner.

Naslovnica poročila UNDP Ocena vpliva vojne v Jemnu: poti k okrevanju

Po podatkih Programa ZN za razvoj (UNDP) je zaradi brutalne vojne v Jemnu država že zamudila za 126 milijard dolarjev potencialne gospodarske rasti.

Urad ZN za humanitarne zadeve OCHA je ocenil, da je 80 odstotkov prebivalstva oziroma 24 milijonov ljudi odvisnih od pomoči in zaščite, od tega jih 14,3 milijona nujno potrebuje pomoč.

Poročilo UNDP s statističnim modeliranjem in analizo prihodnjih scenarijev razkriva, kako bi mir skupaj z vključujočim in celovitim procesom obnove pomagal obrniti globoke trende revščine in omogočil, da Jemen do leta 2050 doseže status države s srednjim dohodkom. Podhranjenost bi se do leta 2025 prepolovila, država pa bi lahko do sredine stoletja dosegla 450 milijard dolarjev gospodarske rasti.

Poročilo poudarja, da je mirovni sporazum najpomembnejši, hkrati pa poudarja potrebo po vključujočem in celostnem procesu obnove, ki bi zajel vse sektorje jemenske družbe in v središče postavil ljudi.

Humanitarni delavci ZN so medtem izjemno zaskrbljeni zaradi varnosti civilistov v jemenski provinci Marib na severu države, kjer živi približno milijon razseljenih oseb.

UNHCR je opozorila, da so življenja teh ljudi ogrožena, ker se fronte spopadov približujejo gosto naseljenim območjem v regiji, bogati z nafto. Dostop do humanitarne pomoči je otežkočen.

UNHCR opozarja, da bo nadaljnje zaostrovanje spopadov le še povečalo ranljivost ljudi v Maribu, in poziva k takojšnji prekinitvi ognja v Jemnu.

The post V miru bi v Jemnu lahko odpravili revščino v eni generaciji first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Trenutno je notranje preseljenih 6,7 milijonov Sircev, 5,5 milijona pa jih živi v petih sosednjih državah. Med obiskom na terenu so mu družine povedale, da »trpijo že leta dolgo« in da so »izčrpani.«

»In vendar sem bila priča njihovi moči in zavzetosti, da si uredijo življenje,« je dejal vodja UNHCR.

UNHCR dela z begunci in notranje razseljenimi ljudmi, ki razmišljajo o nevarni poti domov, humanitarne organizacije pa nudijo humanitarno podporo tistim, ki so se že vrnili, in njihovim skupnostim.

Povratnikom so pomagali vgraditi okna in vrata v deloma porušene hiše, je pojasnil, še vedno pa potrebujejo vodo in elektriko. Še vedno potrebujejo šole in bolnišnice, in morajo se preživljati. To je humanitarni imperativ, je poudaril.

V srečanju s sirijskimi oblastmi je poudaril, da gre sirijske državljane in da je naloga sirijski oblasti, da poskrbijo za njihovo varnost.

»Za trajnostno vrnitev je potrebno sodelovanje vseh deležnikov,« je zaključil.

The post UNHCR za boljšo podporo Sircem, ki se vračajo domov first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

»Na podlagi napredka, ki ga je dosegla njena predhodnica Portugalska, vključno s spodbujanjem prizadevanj za vzpostavitev Agencije Evropske unije za azil, v UNHCR upamo, da bo skorajšnje slovensko predsedstvo EU nadaljevalo z izgradnjo mostov in preučevanjem možnosti za sklenitev sporazuma o predlaganem Paktu EU o priseljevanju in azilu.

Ključnega pomena je, da se vprašanje azila v EU po več letih premakne z mrtve točke in se končno vpelje resnično skupen in vzdržen sistem. Human sistem, ki bo hitro zagotovil zaščito beguncem – ženskam, otrokom in moškim, ki bežijo pred strahovitimi vojnami, nasiljem in preganjanjem. In pravičen sistem, ki bo enakovreden za vse države EU, ko si bodo v duhu Unije in njenih vrednot delile odgovornost za begunce.

UNHCR podpira usmeritev predlaganega Pakta EU, vključno z njegovo prepotrebno zavezo krepitvi iskanja in reševanja, kar bi pripomoglo k reševanju življenj na morju in zagotavljanju predvidljivega izkrcavanja za rešene. Ključno je, da je pakt jasen glede potrebe, da se ohrani pravica do prošnje za azil in dostopa do njega v EU – nobenih kompromisov ne sme biti glede zagotavljanja te temeljne pravice.

Za preprečevanje prisilne razselitve in odzivanje nanjo ni enotne rešitve, saj to vprašanje zahteva celovit pristop tako v Evropi kot širše. A če več akterjev združi prizadevanja v skladu z Globalnim dogovorom o beguncih (GCR), je mogoča delitev odgovornosti, da se zagotovi učinkovita podpora beguncem in državam gostiteljicam.

Upamo, da bo EU nadaljevala na poti podpore GCR, kot je to počela do zdaj v mnogih državah, kjer bivajo begunci. Ob tem ko je 86 odstotkov beguncev v partnerskih državah, in ne v Evropi, je nadaljnja in rastoča finančna (humanitarna in razvojna) ter politična podpora EU ključna za regije in države izven EU, ki gostijo številne ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti domove. Poleg tega bi EU s predvidljivim, prilagodljivim in nenamenskim financiranjem UNHCR omogočila hitrejše odzivanje na številne trenutne krizne in izredne situacije po svetu in reševanje več življenj. Okrepljeno preseljevanje beguncev, ki izvirajo izven Evrope, in druge zakonite poti bodo zagotovile tudi varen prehod do zavetja beguncem, ki bodo lahko prišli v Evropo in se izognili uporabi nevarnih poti.

Ob tem ko število novih prihodov v Evropo ostaja obvladljivo, si EU brez težav privošči opraviti svojo nalogo pri boljši zaščiti beguncev. To se začne tako, da daješ zgled na domačih tleh in nikoli ne popustiš, ko je treba podpirati Konvencijo o beguncih iz leta 1951, katere podpisnice so vse države članice EU. Konvencija je pripomoček za reševanje življenj, ki je danes prav tako pomemben, kot je bil pred 70 leti, ko je Evropejcem v stiski zagotovil varnost in zaščito.«

The post Priložnost, da Slovenija zagotovi boljšo zaščito beguncev first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Na tisoče ljudi je v soboto zvečer peš pobegnilo ssvojih domov, ko je lava tekla proti Gomi in na poti požgala vasi. Mnoge izmed njih so v Gomi in okolici pozdravile gostiteljske družine, nekaj tisoč pa jih je zbežalo čez mejo v Ruando, poroča UNHCR.

Po navedbah oblasti je v incidentih, povezanih z izbruhom, umrlo 32 ljudi, med njimi sedem ljudi, ki jih je ubila lava, pet pa jih je zadušilo plini. Nekaj sto otrok je bilo med begom ločenih od družin.

Tok lave se je v nedeljo ustavil, toda od izbruha so se ponavljali potresi in zdi se, da se je jezero lave v kraterju vulkana ponovno napolnilo, kar je povzročilo strah pred odprtjem novih razpok ali novim izbruhom.

Vulkan Mount Nyiragongo je nazadnje izbruhnil leta 2002, umrlo je 250 ljudi in več kot 100.000 ostalo brez domov. Je med najbolj aktivnimi in najnevarnejšimi vulkani na svetu.

Večina se je vrnila domov

Večina ljudi, ki so pobegnili v soboto, se je vrnila domov, vključno z večino tistih, ki so pobegnili v Ruando. UNHCR je pripravljen še naprej podpirati ruandske oblasti pri reševanju nujnih potreb ljudi, ki se po izbruhu vulkana še niso vrnili v DR Kongo.

Cesta, ki vodi do severnih delov province Kivu, je poškodovana tudi zaradi lave, ki bo ovirala prevoz hrane in blaga na območje okoli Benija, kjer je približno 280.000 ljudi, razseljenih zaradi konfliktov in negotovosti od januarja 2021, zanašano na humanitarno pomoč. Beni je približno 240 kilometrov severno od Gome, druge dostopne poti pa so zaprte meje blokirale od začetka pandemije COVID-19.

UNHCR se pripravlja na pomoč tistim, ki potrebujejo zavetje in pomoč na območju Gome, v sodelovanju z drugimi agencijami OZN in nevladnimi organizacijami ter v podporo vladnemu odzivanju na izredne razmere.

Gre za še eno katastrofo za več kot dva milijona ljudi, ki so bili že razseljeni zaradi brutalnega nasilja v provinci Severni Kivu. Samo letos je bilo 450.000 ljudi prisiljenih zapustiti svoje domove.

The post Begunce v Kongu prizadela nova nesreča first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

„UNHCR še vedno odločno nasprotuje pobudam za eksternalizacijo, ki prosilce za azil prisilno premeščajo v druge države. Eksternalizacija preprosto preusmeri azilne odgovornosti drugam in se izogne ​​mednarodnim obveznostim. Takšne prakse spodkopavajo pravice tistih, ki iščejo varnost in zaščito, jih demonizirajo in kaznujejo ter lahko ogrozijo njihovo življenje, «je dejala pomočnica visokega komisarja za zaščito UNHCR Gillian Triggs.

Ironično je, da ob praznovanju 70. obletnice begunske konvencije prihaja do poskusov slabitve njenih načel in duha. Namesto tega mora biti prednostno iskanje učinkovitejših načinov za zagotavljanje splošne pravice do iskanja azila in drugih pravic, ki jih zagotavlja mednarodno begunsko pravo.

Gillian Triggs, UNHCR

The post UNHCR svari pred “izvozom” azila in poziva k delitvi odgovornosti za begunce first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Več kot ena milijarda ljudi živi v državah z visoko izpostavljenostjo podnebnim nevarnostim in omejeno sposobnostjo okrevanja po nesreči. Leta 2019 so približno 95 odstotkov preselitev zaradi nesreč povzročili vremenski dogodki, zlasti nevihte in poplave.

Izredne podnebne razmere so odločilna kriza našega časa in razseljevanje ljudi je ena najbolj uničujočih posledic podnebne krize, opozarja UNHCR. Zaradi podnebnih sprememb so nesorazmerno prizadeti ranljivi ljudje, ki živijo v nekaterih najbolj krhkih in konfliktnih državah.

Begunci, interno razseljene osebe (IDP) in osebe brez državljanstva so prve žrtve podnebnih nesreč. Mnogi živijo na podnebnih “vročih točkah”, kjer jim običajno primanjkuje sredstev za prilagajanje na vse bolj negostoljubno okolje.

V zadnjem desetletju so vremenski dogodki vsako leto sprožili povprečno 21,5 milijona novih premikov (to pomeni, da se je posameznik prisiljen preseliti večkrat), kar je več kot dvakrat toliko kot preseljevanje zaradi konfliktov in nasilja.

Večina ljudi, razseljenih zaradi nesreč, ostaja v svojih državah in pogosto živi na območjih, ki so zelo izpostavljena vremenskim nevarnostim, kot so poplave in nevihte. Nekateri med njimi se ne morejo vrniti domov, ko postanejo notranje razseljeni ljudje, medtem ko jih manjše število išče varnost v drugih državah in morda potrebuje mednarodno zaščito.

Podnebne spremembe poslabšujejo tudi druge dejavnike razseljevanja: povečujejo revščino, negotovost s hrano, pomanjkanje vode in dostop do drugih naravnih virov, na katere se skupnosti zanašajo za preživetje, opozarja UNHCR.

Zato UNHCR poziva države, naj takoj in skupaj ukrepajo v boju proti podnebnim spremembam in ublažijo njihove vplive na življenja in preživetje sto milijonov ljudi po vsem svetu. Države tudi pozivajo, naj okrepijo zaščito in pomoč ljudem, razseljenim zaradi nesreč in posledic podnebnih sprememb.

The post UNHCR: Milijarda ljudi je visoko izpostavljena podnebnim nevarnostim first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Zaradi omejitve gibanja zaradi covida-19 je tudi na tržnicah v begunskih taboriščih manj hrane, begunci pa ne morejo več podpirati svojih družin z občasnim delom in lokalnim trgovanjem.

“Finančne razmere še nikoli niso bile tako slabe,” poudarja Michael Dunford, regionalni director WFP za Vzhodno Afriko. “Za naslednjih šest mesecev nam manjka 266 milijonov dolarjev samo za minimalne potrebe beguncev. Če se bodo takšne razmere nadaljevale, nas resno skrbi, da bodo begunci soočeni s težko odločitvijo: ali naj ostanejo v taboriščih, kjer je možnost preskrbe s hrano vse slabša, ali pa tvegajo vrnitev na nevarna območja.”

WFP je bila prisiljena zmanjšati mesečno pomoč beguncem do 60 odstotkov v Ruandi, 40 odstotkov v Ugandi in Keniji, 30 odstotkov v južnem Szudanu, 23 odstotkov v Džibutiju in 16 odstotkov v Etiopiji.

V Ruandi živi skoraj 140,000 beguncev in iskalcev azila, večinoma iz DR Konga in Burundija. WFP podpira 138,000 beguncev v taboriščih in 12,500 otrok iz države gostiteljice, ki hodijo v iste šole kot begunci in so deležni šolske prehrane. 60 odstotno zmanjšanje je precedenčno in lahko le še poslabša prehransko negotovost.

WFP pretežno podpira begunce v Ruandi z denarjem, zato bi bilo potrebno relativno malo za izboljšanje razmer: z 11 milijoni dolarjev bi jim lahko zagotavljali denarno pomoč ali pomoč v hrani do konca avgusta.

Več na spletni strani UNHCR

The post Vse manj hrane za tri milijone beguncev v Vzhodni Afriki first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Vse pogostejši napadi na delavce človekoljubnih organizacij in blokada preskrbovalnih poti ovirajo prizadevanja UNHCR in drugih humanitarnih organizacij, da bi pomagali notranjim beguncem v CAR. Razmere so se poslabšale in povečale trpljenje že tako ranljivega prebivalstva. Od začetka decembrske krize dalje je bilo znotraj CAR preseljenih vsaj 100 tisoč ljudi.

Delavci humanitarnih organizacij so bili tarča napadov, njihovi uradi so bili oropani in vozila ukradena. Po podatkih United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs (OCHA) je prišlo januarja do 66 takšnih primerov, kar je največje število do zdaj. Decembra lani je bil en humanitarni delavec ubit, pet pa je bilo ranjenih.

Spopadi, vojaške operacije in zapore glavne ceste, ki povezuje CAR s Kamerunom, onemogočajo dostavo živil. Zato so se na prizadetih območjih cene uvoženih živil dvignile za 240, domačih pa za do 44 odstotkov. To tudi vpliva na dostavo humanitarne pomoči iz glavnega mesta Bangui, kar ima hude posledice za ljudi, ki nujno potrebujejo hrano, zdravila, oskrbo z vodo in sanitarijami, osnovne gospodinjske pripomočke in streho nad glavo.

Kljub temu UNHCR v tesnem sodelovanju z državnimi oblastmi, človekoljubnimi partnerji in mirovnimi salami OZN MINUSCA še naprej dostavljajo pomoč do dostopnih mest.

Na fotografiji: Begunka iz CAR, Yvette, 57, skupaj s svojima vnukoma v vasi Ndu DR Kongo, kamor je pribežala iz Bangassouja (CAR). Vir: © UNHCR/Ghislaine Nentobo

Pripravila: RDŠ

The post UNHCR poziva k možnosti dostopa v Centralnoafriško republiko first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Zaradi eskalacije spopadov in povečanja notranjih beguncev v podsaharski Afriki, novih beguncev v vzhodni Afriki in na afriškem Rogu, zaradi povečanega prihoda beguncev na Kanarske otoke in zaradi 1064 smrtnih žrtev v lanskem letu samo v osrednjem in zahodnem Sredozemlju, UNHCR potrebuje več kot 100 milijonov dolarjev za povečanje varnosti beguncev v afriških državah na poti proti Sredozemlju.

Kritična prioriteta je  ponuditi varne in možne alternative nevarnim potem, na katerih beguncem grozijo smrt, nevarnost trgovine z ljudmi in nasilje, zlasti ugrabitve za odkupnine, prisilno delo in spolno nasilje, poudarja UNHCR.

Nasilje v podsaharski Afriki je po ocenah UNHCR prisililo k begu 2,9 milijona ljudi. Ker miru in stabilnosti v regiji ni pričakovati, obstaja velika verjetnost nadaljnjega bega prebivalstva.

Na fotografiji:

Sudanski begunci iz Darfurja z novorojenko v Tripoliju. Foto UNHCR/Mohamed Alalem

The post UNHCR: Na begu vse več ljudi iz podsaharske Afrike first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Demografski pritiski, dolgotrajni konflikti, izbruhi novih kriz in nasilja, preganjanje, kršitve človekovih pravic, revščina in neenakost ter podnebne spremembe čedalje bolj silijo ljudi k podajanju na tvegane poti iz izvornih držav v iskanju varnosti in priložnosti za boljšo prihodnost.

 Države, ki jih migranti in begunci prečkajo na svoji pot ali kjer poiščejo zaščito, potrebujejo podporo, da se učinkovito odzovejo na njihove potrebe, saj se velikokrat tudi same spopadajo s pomanjkljivimi zmogljivostmi.

V zadnje pol leta je opazen trend spreminjanja in oblikovanja novih migracijskih poti preko Zahodnega Balkana. Ti trendi vplivajo na slabšanje humanitarnih razmer v regiji, posebno v Bosni in Hercegovini, med drugim v zbirnih centrih v Bihaću in Veliki Kladuši.

 Urad Visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) je z namenom naslovitve nujnih potreb beguncev izdal dodatni humanitarni poziv v višini 102,5 milijona USD za obdobje od januarja do decembra 2018. Slovenija bo z zagotovitvijo humanitarnega prispevka v višini 30.000 EUR UNHCR pripomogla k ustrezni oskrbi beguncev na zahodnobalkanski poti.

The post Slovenija s humanitarnim prispevkom naslavlja migracije na zahodnobalkanski poti first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.

Skupna nujna sredstva, dodeljena grškim organom in mednarodnim organizacijam, ki delujejo v Grčiji, zdaj znašajo 361,82 milijona evrov, poleg tega pa je bilo Grčiji v okviru nacionalnih programov za obdobje 2014–2020 dodeljenih 509,5 milijona evrov.

V okviru instrumenta nujne pomoči bo Komisija namenila tudi dodatnih 1,22 milijona evrov za podporo dejavnosti UNHCR v Bolgariji. Financiranje bo namenjeno izboljšanju azilnih postopkov in zagotavljanju pravne, psihološke in psihosocialne podpore, tudi otrokom migrantov. Celotna nujna pomoč Bolgariji za upravljanje meja in priseljenskega toka se bo tako povečala na 170 milijonov evrov, poleg 91 milijonov evrov, dodeljenih Bolgariji v okviru nacionalnih programov za obdobje 2014–2020.

The post UNHCR z dodatnimi sredstvi za begunce v Grčiji in Bolgariji first appeared on HOC - Humanitarni odzivni center.